Komentar
Ali je Rusija pripravljena na mirovna pogajanja – in zakaj ravno zdaj?
Na ruskih Telegram kanalih in med vojaškimi komentatorji se vse bolj govori o možnosti neposrednega srečanja med predsednikoma Putinom in Zelenskim. Mnogi se sprašujejo, zakaj bi Kremelj zdaj pristal na ta korak. Je razlog ameriški pritisk na notranji krog okoli Putina? Morda širši dogovor med ZDA in Kitajsko? Nekateri menijo, da je ključni razlog vojaško stanje na terenu – in da to kaže na šibkost, ne moč.
Uradne izjave iz Moskve o pripravljenosti na pogajanja «čez en teden» in zavrnitev evropskega ultimatuma na prvi pogled zvenijo kot samozavesten signal: »Mi odločamo, kdaj in s kom govorimo.« Ob natančnejšem pogledu pa delujejo kot poskus elegantnega umika z gorečega vlaka – brez da bi izgubili simbolno krono v blatu.
Resnična slika vojne se kaže na bojišču, v logistiki in vojaški industriji. Prav tam postaja razlika med stranema vse bolj očitna – in vse bolj nevarna za Rusijo.
Moskva se še vedno zanaša na maso in številčnost stare vojaške mašinerije. Ukrajina pa stavi na tehnološko premoč: proizvaja milijone dronov – od FPV modelov s svetlovodnimi povezavami, do rojev, AI-sistemov, matičnih dronov za letala in pomorskih sistemov PVO. Za tem stoji dinamična mreža zasebnih podjetij, ki jih ne ovira birokracija. Vpeljujejo se inovacije v algoritmih logistike in poveljevanja.
Rusija sicer pospešuje proizvodnjo lastnih dronov, a še vedno sledi počasnim, centraliziranim in birokratskim postopkom. Državni nadzor onemogoča vključevanje zasebnih inovatorjev. Masovna proizvodnja iranskih »giranij« ne more nadomestiti pomanjkanja prilagodljivosti, kakovosti in hitrosti.
Če Ukrajini uspe vzpostaviti razmerje en dron na enega ruskega vojaka, se vojna spremeni v industrijsko uničevanje pehote in opreme. Preprosta matematika: če dron za 500 dolarjev odvrže granato za 100 dolarjev na vojaka ali vozilo, vredno milijone rubljev, mobilizacija in nova proizvodnja Rusije ne rešita razmer.
Če bo Ukrajina ohranila tehnološko prednost, se bo fronta začela premikati ne le taktično, ampak strukturno. In smer tega premika je že zdaj precej jasna – tudi Kremlju. Zato je pripravljenost na pogajanja najbrž bolj znak nuje kot moči.
Ponižanje ruskega sistema, ki temelji na nedotakljivosti avtoritete, med številnimi patriotskimi opazovalci vzbuja grenak občutek – skupaj z rastočo zaskrbljenostjo glede prihodnosti.
Po mnenju nekaterih je bila »posebna vojaška operacija« napaka: Rusija zanjo ni bila pripravljena niti moralno, niti intelektualno, niti organizacijsko. Ko se je vojna začela, bi morali hitro sprejeti odločitev – jo končati ali iti na vse ali nič. Namesto tega je prišlo do najhujšega: vojna brez cilja, strategije in volje, podmazana z iluzijami propagandistov. Viri se izčrpavajo, možnosti za zmago ali zamrznitev pa izginjajo.
In zdaj? Zdi se, da je Rusija pripravljena na mir – a pod pogoji, kjer ima le malo pogajalskih adutov. Tak mir bi bil težek, asimetričen in s pomembnimi političnimi in ozemeljskimi posledicami.
Zakaj je Putin spregovoril ravno zdaj?
Putin je že 10. maja – takoj po praznovanju obletnice zmage v drugi svetovni vojni – ocenil, da je nujno nagovoriti javnost glede vojne v Ukrajini. Bilo je treba jasno pokazati rusko stališče po izteku tridnevnega premirja, odgovoriti na ultimat EU in hkrati poslati sporočilo podpore morebitni mirovni pobudi Donalda Trumpa.
Vprašanje končanja vojne je kompleksno. Na prvem mestu je mednarodno ozadje – interesi največjih svetovnih sil. Odvisno je od pogajanj in političnih zamenjav med njimi. Zato je prihodnost negotova: dogovor o miru je lahko sklenjen že jutri ali pa se bo vojna vlekla še leta.
Druga raven pa je stanje obeh vpletenih strani. Tu je slika jasnejša. Ključno dejstvo je, da Rusiji v treh letih in pol ni uspelo poraziti Ukrajine – čeprav bi to, po nekaterih pričakovanjih, morala doseči že leta 2022. Ukrajina je sposobna in pripravljena nadaljevati vojno. Rusija bi bila pripravljena končati spopad – a le, če bi ji bile priznane štiri regije, ki jih je priključila. Ukrajina pa na to nikakor ne pristane, razen če bi bila popolnoma poražena. Zato je sklenitev mirovnega sporazuma zelo malo verjetna.
Obstaja pa možnost začasnega premirja – takšnega, ki bi se lahko razvleklo v dolgoletni zamrznjen konflikt.
*Tak komentar je primer razmišljanja «iz bunkerja» – notranjega pogleda iz ruskih vojaških in političnih krogov, kjer se čuti resna zaskrbljenost zaradi razmer na fronti in tehnološkega zaostanka. Kljub tem ocenam je treba omeniti tudi Putinovo izjavo: »Mi sploh še nismo začeli.« S tem želi pokazati, da ima Rusija še strateške rezerve.*
Zlato, Trump in nafta za kripto: Kaj se dogaja?
Trumpova močna diplomacija: Zelenski odhaja v Črno goro
Pekinška Barbara prevzema MI6: Britanci zapuščajo Ukrajino?
Kdo bo trgoval z ruskim plinom – Trump, Vučić, ali kar vsi skupaj?
Ameriški papež: Dobrodošli v Trumpovem Vatikanu
2025-05-12 09:02:00 +0000 UTC | 2025-05-12-komentar-ali-07615 | Geopolitika