Fokus
Bruseljski medijski stroj: Medijem razdelijo 80 milijonov evrov letno za širjenje EU agende
• EVROPSKAUNIJA • MEDIJSKASVOBODA • FINANCIRANJEMEDIJEV •
Novo poročilo, ki ga je objavil MCC Brussels, podpisal pa novinar in raziskovalec Thomas Fazi, razkriva obsežen, doslej premalo raziskan sistem, prek katerega Evropska unija vsako leto razdeli 80 milijonov evrov medijskim projektom po Evropi in zunaj nje. Poročilo, ki temelji na podrobni analizi evropskih proračunov in številnih študijah primerov, ugotavlja, da se za retoriko o podpori svobodi medijev skriva sistematična strategija, namenjena promoviranju EU naklonjenih narativov in marginalizaciji kritičnih glasov. To zmanjšuje sposobnost medijev, da opravljajo svojo osnovno vlogo nadzora nad oblastjo in sproža resna vprašanja o medijski neodvisnosti in kakovosti evropske demokracije.
Poročilo trdi, da finančni vpliv EU ustvarja »pol-strukturno razmerje« z glavnimi medijskimi hišami, zlasti javnimi radiotelevizijami in tiskovnimi agencijami, s čimer se briše meja med neodvisnim novinarstvom in institucionalnim komuniciranjem ter resno ogroža sposobnost medijev, da nadzirajo oblast. V nadaljevanju predstavljamo ključne ugotovitve in primere iz poročila.
Masovno, premalo nadzorovano financiranje: Evropska komisija in Evropski parlament skupaj razdelita skoraj 80 milijonov evrov letno za medijske projekte. To je precej zadržana ocena, skupna vsota v zadnjem desetletju pa verjetno presega 1 milijardo evrov. Ta številka ne vključuje posrednih tokov financiranja – denimo oglaševanja ali komunikacijskih pogodb, ki jih prejmejo marketinške agencije in jih nato prenesejo naprej medijem.
Promocija pro-EU narativov: Programi financiranja so pogosto predstavljeni z besednjakom, kot sta »boj proti dezinformacijam« ali »podpora dejstvenemu poročanju«, vendar poročilo predstavlja dokaze, da imajo ti programi jasne strateške cilje: oblikovati javno razpravo in promovirati agendo EU. Mnogi projekti izrecno promovirajo narative, kot so »spodbujanje evropske integracije« ter »boj proti skrajno nacionalističnim in evroskeptičnim gibanjem«. Na geopolitično občutljivih področjih – zlasti v zvezi z rusko-ukrajinskim konfliktom – ti projekti ustvarjajo okolje, v katerem so mediji finančno motivirani, da širijo uradna stališča EU in Nata, s čimer se dodatno zmanjšuje prostor za neodvisno novinarstvo.
Prikrite propagandne kampanje: Program Information Measures for the EU Cohesion Policy (IMREG) je od leta 2017 razdelil približno 40 milijonov evrov medijem in tiskovnim agencijam za proizvodnjo vsebin, ki poudarjajo »koristi« evropskih politik. Poročilo poudarja primere, kjer to financiranje ni bilo jasno označeno, kar dejansko pomeni »skrito oglaševanje« ali »prikrito propagando«. Drugi projekti izrecno ciljajo na »povečanje zavedanja o koristih« EU ali »prispevanje k boljšemu razumevanju« ter krepijo občutek »pripadnosti EU«. Takšna retorika prikriva to, kar je v bistvu poskus oblikovanja evropskega »demosa« – enotne politične zavesti, ki je v trenutnih političnih in kulturnih pogojih prej ideološka aspiracija kot demokratična realnost.
Tiskovne agencije kot varuhi narativov: EU strateško sodeluje z večjimi agencijami, kot so ANSA (Italija), EFE (Španija) in Lusa (Portugalska), prek programov kot je IMREG, kar zagotavlja, da se proevropsko sporočanje širi na stotine medijev, ki se zanašajo na vsebine teh agencij. Projekt European Newsroom, vreden 1,7 milijona evrov, združuje 24 agencij v Bruslju in dejansko pomeni prizadevanje za poenotenje sporočil o EU.
»Fact-checking« kot nadzor diskurza: Pobude, kot je European Digital Media Observatory (EDMO), ki je prejela vsaj 27 milijonov evrov, vključujejo agencije in medije v mreže za »boj proti dezinformacijam«. Poročilo opozarja, da kadar iste entitete, ki prejemajo promocijska sredstva, hkrati definirajo, kaj šteje za dezinformacijo, to postane orodje za nadzor meja dopustnega diskurza in za označevanje disidentov kot širiteljev lažnih novic.
Preiskovalno novinarstvo usmerjeno navzven, ne navznoter: Poročilo obravnava tudi projekte preiskovalnega novinarstva, financirane s strani EU, in ugotavlja, da je večina usmerjena proti zunanjim državam (npr. Rusiji ali Kazahstanu), medtem ko sama EU skoraj ni deležna novinarskih preiskav – kljub številnim dokumentiranim škandalom.
Lastna propaganda Evropskega parlamenta: Evropski parlament je prek svojega Generalnega direktorata za komuniciranje od leta 2020 namenil skoraj 30 milijonov evrov medijskim kampanjam, vključno z odkrito samopromocijskimi vsebinami pred volitvami. Cilj je bil »učinkoviteje doseči ciljno občinstvo s sporočili o delu Evropskega parlamenta« in »povečati legitimnost kampanj EP«. To je mogoče razumeti kot poskus umetnega ustvarjanja demokratične legitimnosti v odsotnosti organskega zaupanja javnosti.
Poročilo sklene z ugotovitvijo, da kažejo dokazi na sistematično vlaganje EU v oblikovanje »prijaznega« medijskega okolja, ki utrjuje njeno legitimnost in politične cilje, namesto da bi podpirala svobodno in neodvisno novinarstvo. Poročilo poziva k nujni javni razpravi in pregledu institucionalnih povezav med politično oblastjo in novinarstvom ter k njunemu razmejevanju.
2025-06-09 11:09:00 +0000 UTC | 2025-06-09-fokus-bruseljski-medijski | P.K.