Fokus
Carigrad: Pogajanja v senci jastrebov
Če niste priča nobenemu pogajalskemu procesu, to ne pomeni, da jih ni – temveč zgolj, da potekajo brez prič. Zloglasno srečanje v Carigradu, okoli katerega se je zlomilo toliko peres in kopij, v resnici nima ničesar skupnega z dejanskimi pogajanji. Ta se namreč nadaljujejo v globoki senci, med popolnoma drugimi ljudmi. Malo je znanega – in prav nič ne kaže, da ne bodo uspešna.
16.maja so se po treh letih odvili prvi neposredni pogovori med Rusijo in Ukrajino. Zgodili so se v isti palači kot marca 2022 – v Dolmabahčeju v Carigradu – in trajali približno dve uri. V diplomatskih krogih pa krožijo trdovratne govorice, da je šlo v resnici za pogovor med Putinom in Trumpom – če sploh lahko tako imenujemo telefonski stik in sporočila, prenesena prek zaupanja vrednih ljudi.
Govori se, da je Putin dobil kard blanš za katerokoli dejanje v Ukrajini do konca poletja. Zaradi tega naj bi bil Kremelj danes jezen, da mobilizacija septembra 2022 ni bila obsežnejša. Za resno ofenzivo naj bi Moskva potrebovala vsaj milijon vojakov. Uradno je Putin lani trdil, da je v Ukrajini okoli 617.000 ruskih vojakov. Z drugimi besedami: Rusija nikoli ni želela premirja – to je bila zgolj fasada. Premirje je že mimo. Poleteli so ruski FAB-i.
Zelenski je v Istanbulu dejal, da si sam nikoli ni prepovedal pogovorov s Putinom in da je pripravljen storiti vse, da bi do srečanja v Turčiji res prišlo – a ga ni bilo. »To je Putinova pripoved, da naj bi nekaj preklical – to je narativ Ruske federacije. Sam si ničesar ne prepovedujem,« je izjavil. Da bi bila vsakršna možnost pogajanj dokončno onemogočena, pa je Kit Kellogg (ZDA) napovedal pogovore o namestitvi evropskih mirovnikov v Ukrajini po koncu vojne – čeprav je ravno odsotnost sil Nata eno ključnih ruskih zahtev.
Carigrajske manevre: Pogajanja brez pogajalcev in čas jastrebov
Dogajanje v Carigradu je postalo naravnost nadrealistično – najboljši izraz zanj je «uprizoritev». Ne Putin ne Zelenski si ne želita neposrednih pogajanj – a iz različnih razlogov. Putin želi dvigniti vložke, Zelenski pa si prizadeva za premor, da bi obnovil bojno sposobnost in prejel novo orožje. A dobave iz ZDA so se ustavile – hvala Trumpu – in evropska vojaška industrija zaostaja.
Tako so kot kompromis nastala «tehnična pogajanja», ki se komaj ločijo od neuradnih stikov iz preteklosti. Že prej so se dogovarjali o izmenjavi ujetnikov ali začasnih moratorijih na napade na energetsko infrastrukturo. Razlika je le v tem, da tokrat temu dajejo javno in institucionalno obliko. Reči, da so pogajanja propadla, je naivno – propasti lahko le nekaj, kar visi. Tokrat v Istanbulu ni viselo nič – razen modrikastega dima.
Prava pogajanja so bila med Putinom in Trumpom. Trump nima nič proti – kar razlaga tudi, zakaj se je Putin zadnje dni obregnil ob Kitajsko. Če imaš zeleno luč iz ZDA, zakaj bi še dvoril Siju?
Rezultati iz Carigrada? So, čeprav ni soglasja, kaj sploh šteje kot rezultat. Odstranjena je bila ograja, ki je tri leta preprečevala neposreden stik. In Rusija se je nenavadno hitro premaknila glede izmenjave ujetnikov – kar je prej redno blokirala. Če bo res prišlo do obljubljene izmenjave 1000 za 1000, je bilo to srečanje že zato vredno.
Toda vse to nima neposredne zveze z mirom, še manj s premirjem. Rusija je ponovila Putinov ultimat v njegovi najbolj brutalni in nerealistični obliki. Ukrajina je ponudila zgolj premirje brez dodatnih pogojev – kar Moskve ne zanima. Srečanje je trajalo uro in pol – vključno s pozdravi.
V tej predstavi blesti vodja ruske delegacije Vladimir Medinski. Izgleda, kot da so ga tri leta hranili v zamrzovalniku. Obnaša se, kot da ruska vojska še vedno stoji pred Kijevom – čeprav je že dolgo ni tam. Misliš, da blefira? Kako naivno. Medinski je avatar Putina, zgolj izvajalec volje Kremlja. Sporočilo je jasno: poletje bo vroče. Pripravlja se ofenziva.
Ruske zahteve po ClashReport:
- Ukrajinska nevtralnost – nobenih tujih vojakov ali orožja za množično uničevanje.
- Brez reparacij – vzajemna odpoved odškodninskim zahtevam.
- Pravice manjšin – sprejem evropskih standardov, konec nacionalistične propagande.
- Priznanje ruske suverenosti nad Krimom, DNR, LNR, Hersonom in Zaporožjem.
- Prekinitev ognja šele po umiku ukrajinskih sil z vseh petih ozemelj.
Gre torej za zahteve, ki jih Kijev ni mogel sprejeti pred tremi leti in jih ne more niti danes – razen če se odpove lastni suverenosti. Še posebej nevarna bi bila predaja Hersona in Zaporožja, saj bi Rusiji odprla most na desni breg Dnipra in olajšala morebitni pohod proti Odesi in Pridnestrju. Rusija je dvignila vložke. Notranja, neuradna stranka, ki je bila naklonjena «sladkemu dogovoru», je izgubila vpliv – zdaj je čas jastrebov.
Nepriljubljeno mnenje ruskega vojaka
Carigrad brez gostov: ne Putin, ne Trump, ne mir
Madžarska in Ukrajina na robu vojaškega spopada
Čistka v Moskvi: Šojgu, hipertenzija in 178 milijard razlogov za skrb
2025-05-17 08:01:00 +0000 UTC | 2025-05-17-fokus-carigrad-05600 | Geopolitika