Fokus
Zgodba, ki je v zadnjih dneh razburkala diplomatske kroge, razkriva nenavadno igro moči in manipulacij, v kateri je ruski predsednik Vladimir Putin očitno tvegal poslabšanje odnosov s Kitajsko – in to ravno v trenutku, ko je Peking pričakoval njegove poteze usklajene s svojimi interesi.
Cel teden je svet spremljal ruski scenarij »pogajanja namesto premirja«. ZDA, Kitajska in Evropa so čakale na Putinov odgovor na predlog o 30-dnevnem brezpogojnem premirju, ki ga je predlagala t. i. »koalicija voljnih« z neformalno podporo Donalda Trumpa. Kremlj je predlog razumel kot nevarno zamrznitev konflikta, ki bi omejila ruski manevrski prostor in zmanjšala možnosti za diplomatsko zmago.
Čeprav je Putin ob obisku kitajskega predsednika Xi Jinpinga obljubil pripravljenost za premirje, je takoj po njegovem odhodu obrnil ploščo. Rusija je presenetljivo ponudila začetek tehničnih pogajanj v Istanbulu – ne kot potrditev prekinitve ognja, temveč kot manever za utrditev lastnega položaja. Pogajanja naj bi zajemala zabeleženje trenutnih položajev na fronti, izmenjavo vojnih ujetnikov ter možnost nadaljnjega dialoga – vse to pa brez ustavitve ruskih vojaških aktivnosti.
Toda ključni zaplet se je zgodil v ozadju. Predlog za istanbulski mirovni vrh je prišel iz Trumpovega tabora, z očitnim ciljem utrditi Trumpovo vlogo kot edinega posrednika. Kremlj je hitro »dodal opombo«: samit bi bil zgolj dvostranski, brez Zelenskega. To je bil jasen znak, da Putin ni pripravljen na neposredno soočenje z ukrajinskim predsednikom – niti v prisotnosti Trumpa. V praksi nobena stran ni bila pripravljena na tak srečanje, saj osnovni pogoji niso bili dogovorjeni.
V zgodbo je nato nepričakovano vstopil še brazilski predsednik Lula, ki je po srečanju s kitajskim predsednikom Xi-jem želel Putinu osebno predati sporočilo Pekinga in ga pozvati k udeležbi v Istanbulu. Njegova misija pa se je končala s ponižanjem: med vožnjo iz letališča v Kremelj je prejel obvestilo, da je Putin zaseden in se lahko pogovorita le po telefonu. Lula se je vrnil praznih rok, Xi pa je ostal brez neposredne ruske zaveze. Po nekaterih virih je Putin s tem pravzaprav preizkusil Kim Jong-unovo taktiko ignoriranja velikih sil, kadar mu to koristi.
Trump se je – opazivši, da Kitajska prevzema pobudo – hitro umaknil iz ideje o istanbulskem samitu. Rusija je nato formalizirala svojo delegacijo s predsednikom Medinskim na čelu, a pogajanja ohranila na tehnični ravni, brez političnih prebojev.
Pred kratkim je Trump Zelenskemu dejal: «Ti nimaš kart.» Putin je to sporočilo gotovo slišal – in zdaj igra ruski poker.
Ali je Rusija pripravljena na mirovna pogajanja – in zakaj ravno zdaj?
Operacija Povabilo k pogajanjem: Bo Medvedjev letel v Istanbul namesto Putina?
Trumpovo romanje na Bližnji vzhod in rojstvo novega svetovnega reda
Zlato, Trump in nafta za kripto: Kaj se dogaja?
Trumpova močna diplomacija: Zelenski odhaja v Črno goro
2025-05-15 17:53:00 +0000 UTC | 2025-05-15-novice-carigrad-00920 | Geopolitika