Cena zlata raste: rešitev pred razvrednotenjem evra?

 Cena zlata raste: rešitev pred razvrednotenjem evra? 

Novice

Cena zlata raste: rešitev pred razvrednotenjem evra?

ZLATOEVROECB

V času, ko Evropska centralna banka (ECB) znižuje obrestne mere in številne države evroobmočja tonejo v dolžniško spiralo, so centralne banke po svetu – vključno s Kitajsko, Poljsko in Češko – močno povečale svoje zaloge zlata. Zlato ponovno potrjuje svojo vlogo varnega zatočišča v času monetarne nestabilnosti.

Kitajska nakupuje kljub rekordnim cenam

Leta 2024 je Kitajska že šesti mesec zapored povečala svoje zlate rezerve, nazadnje za 2 toni v aprilu, kar je skupaj 15 ton v prvih štirih mesecih leta. Skupna zaloga se je povzpela na 2.294 ton. Gre za strateško potezo: Peking očitno zmanjšuje svojo izpostavljenost do dolarja in ameriških obveznic, hkrati pa gradi zanesljive rezerve v fizičnem zlatu, ki je v zgodovini vedno predstavljalo zaščito pred valutnim tveganjem in inflacijo.

Evropske države sledijo

Poljska centralna banka je v aprilu dodala 12 ton zlata, skupno kar 61 ton v letu 2024. Češka je v istem mesecu dodala 2,5 tone in tako neprekinjeno kupuje zlato že 26 mesecev. Jasno je, da tudi evropske države iščejo zaščito pred prihajajočim razvrednotenjem evra.

ECB pod pritiskom: realne obrestne mere blizu ničle

Od junija 2024 ECB znižuje ključne obrestne mere, ki so bile marca 2025 že pri 2,5 odstotka – kar pomeni skoraj ničelno realno obrestno mero, ko upoštevamo uradno inflacijo (2,4 % februarja 2025). Uradna razlaga: inflacija upada. A prava zgodba je drugačna.

Gospodarska rast v evroobmočju je šibka, še posebej v Nemčiji, ki je v recesijski spirali. Dolgovi držav se kopičijo: Italija ima 137 % BDP javnega dolga, Francija 112 %, Nemčija pa načrtuje ogromno povečanje zadolževanja – vse do dodatnega 1 bilijona evrov. Visoke obrestne mere bi pomenile nevzdržno breme za državne proračune. Zato ECB znova posega po preverjeni metodi: poceni denar, nakup obveznic in monetizacija dolga.

Kaj to pomeni za evro in vaše prihranke?

Vse več znakov kaže, da se vračamo v obdobje t. i. finančne represije: realne obrestne mere ostajajo negativne, vrednost evra se znižuje, cene življenjskih potrebščin pa bodo srednjeročno znova rasle. Inflacija morda ne bo eksplozivna, bo pa vztrajna – 4 do 6 odstotkov letno. To pomeni, da bodo evrski prihranki izgubljali kupno moč, medtem ko bodo vlade črpale nove vire financiranja.

Zlato kot zaščita pred monetarnim razkrojem

V tem kontekstu je jasno, zakaj države kopičijo zlato. Zlato nima kreditnega tveganja, ni povezano z nobeno vlado, njegova vrednost pa je zgodovinsko gledano stabilna v obdobjih razvrednotenja valut. Fizično zlato predstavlja «denar brez nasprotne stranke» – torej edini resnično nevtralni hranilec vrednosti v času, ko se denarni sistem EU odmika od trdne valute.

Ko centralna banka, kot je Evropska centralna banka (ECB), poveča denarno maso z nakupom državnih obveznic in zniževanjem obrestnih mer, s tem neposredno zmanjšuje vrednost vsakega obstoječega evra. Inflacija ni nujno samo rast cen, temveč predvsem povečanje količine denarja v obtoku brez ustrezne rasti realnega bogastva. Ko se to zgodi, se razmerje med denarno maso in količino blaga na trgu spremeni — posledica tega pa so višje cene, oziroma nižja kupna moč valute. Z drugimi besedami, razvrednotenje evra je posledica politike, kjer se novi denar ustvarja brez kritja v realni produkciji.

Mises je tudi opozarjal na nevarnosti t. i. »monetarne iluzije«, kjer ljudje v začetni fazi inflacije še ne zaznajo razvrednotenja in sprejemajo nove količine denarja kot »bogastvo«. Vendar se dolgoročno izkrivijo relativne cene in proizvodne strukture, kar vodi v napačne investicijske odločitve (t. i. malinvesticije). V primeru evra se to izraža v tem, da ECB s finančno represijo (npr. z umetno nizkimi obrestnimi merami) spodbuja zadolževanje držav in podjetij, a hkrati uničuje prihranke in realno kupno moč prebivalstva.

Mises bi razvrednotenje evra razumel kot klasičen primer intervencionistične spirale: države si iz političnih razlogov želijo financirati visoko porabo, ECB pa s svojo politiko monetarnega ekspanzionizma to omogoča. Vendar takšen sistem ni trajnosten — vodi v vse večje neravnovesje, zmanjšanje zaupanja v valuto ter končno v gospodarsko in družbeno destabilizacijo.


𝕏   Facebook   Viber

2025-05-07 18:46:00 +0000 UTC | 2025-05-07-novice-cena-06012 | Geopolitika