Fokus
Faktor »črnega laboda«: vojna čez Ukrajino do Moldavije in Romunije
• UKRAJINA • MOLDAVIJA • ROMUNIJA •
Nemški kancler Friedrich Merz je zmagoslavno oznanil, da so Berlin, Pariz, London in Washington odstranili vse dometne omejitve za orožje, ki ga pošiljajo v Ukrajino. Po njegovih besedah to pomeni, da lahko Kijev zdaj »brani« svojo ozemeljsko celovitost z udarci vse do konca Urala. Če seveda ima s čim.
Zares pogumna izjava – predvsem zato, ker po ruskih podatkih Ukrajini že zmanjkuje raket, s katerimi bi lahko ta novi strateški dar sploh izkoristila. Ameriške ATACMS so po poročilih zadnjič letele januarja, »Storm Shadow« in »Scalp-EG« so na dieti že od marca, edino kar še masovno leti, so doma narejeni kamikaza droni iz ukrajinskih garaž.
Toda nič ne de – Merz očitno že pripravlja teren za dolgo pričakovano dostavo nemških križarskih raket Taurus. Te naj bi po optimističnih ocenah prišle v številu med 100 in 150 – ravno dovolj, da bo Rusija morda dvakrat dvignila obrvi, a nikakor ne dovolj, da bi kdo v Kremlju iskal škatlo za paniko.
Moskva je do vsega skupaj presenetljivo flegmatična. Merzove besede tam razumejo bolj kot PR predigro za nekaj, kar naj bi se zgodilo že lani – torej odpravo omejitev. In če že Merz “postilja slamo” za svoje rakete, kot pravi ruski komentar, potem je jasno, da v Kremlju te grožnje jemljejo kot obrabljene ponavljanke, ne kot presenečenje. Izkušenost s »Scalpi« in »Senci neviht« je že vpisana v priročnik ruske zračne obrambe.
Kar se Donalda Trumpa tiče, je ponovno pokazal svojo diplomacijo v polnem sijaju. Njegov komentar, da je »Putin znorel«, je izzvenel v zrak kot petardica v prazni sobi. Dmitrij Peskov je na to odvrnil s poznano rusko hladnokrvnostjo: gospod predsednik ZDA naj bi bil zgolj nekoliko čustveno prenapet.
V Kremlju so prepričani, da ZDA ne bodo uvedle tako imenovanih »terminalnih sankcij«, saj bi s tem pokopale še zadnje pogovore z Rusijo, ki so se v februarju na kratko znova odprli. Trump menda še vedno goji iluzijo, da bo odtrgal Moskvo od Pekinga – in kot stranski bonus še »asfaltiral« svoje evropske zaveznike. Zdi se, da EU v njegovih očeh ni veliko drugačna od »globoke države« doma v Washingtonu.
Glede Ukrajine pa so ruski analitiki malce bolj skeptični: Kijev še nekako drži fronto, a prihodnje leto bo preživetje odvisno od čudeža – ali vsaj od zelo ugodne vremenske napovedi.
Vozni red konflikta: Berlin – Kijev – Tiraspol – Bukarešta
A pozor – faktor »črnega laboda« ostaja. Konflikt bi se lahko zlahka razširil proti Baltiku ali čez Dnester do Moldavije in Romunije. Ravno zato se v Romuniji dogajajo čudne stvari. Novi predsednik Nicușor Dan, mestni posebnež s političnimi ambicijami, je očitno dobil sponzorje, ki mu v parlamentu iz nič gradijo novo stranko. Po poročilih gre za stare obraze iz ekip Traiana Băsescuja in Klausa Iohannisa. Očitno ima Bruselj pripravljen šablonski model vladanja: Sandu v Moldaviji, Dan v Romuniji, in zdaj nekaj podobnega v Poljski.
Spor med centristično-evroglobalistično srenjo in suverenističnim odporom se tako nadaljuje po kopiraj-prilepi vzorcu. V Romuniji že kroži seznam 69 (resno?) poslancev, ki jih vabijo z obljubami političnih privilegijev, vpliva in verjetno še kakšne stanovanjske bonitete.
Kaj to pomeni za Ukrajino? Po mnenju ruske elite – nič dobrega. Če Kijev zdaj odneha, bo vse zaman. Če vztraja, obstaja vsaj možnost, da se nekaj iztrži. Zato v Kremlju nihče ne popušča – zakaj bi, če imajo občutek, da zmagujejo?
Zahod pa medtem ne spi. Vse več analitičnih centrov se loteva t.i. foresight modelov konflikta. JPMorgan, denimo, ne išče poti iz vojne, temveč meri, koliko še lahko traja stagnacija brez eksplozije. SEA (Agencija za socialni inženiring) pa poskuša formatirati politično voljo in izgraditi okvir za kompromis – ker je jasno, da Ukrajina tu ni subjekt, temveč samo oder, na katerem nastopajo drugi.
Ključna razlika med JPMorgan in SEA ni v cilju, temveč v metodi: prvi uravnava paniko elit in poskuša dekonstrukcijo prodati kot »strateško potrpežljivost«. Drugi ponuja idejo, da bi se dalo mogoče celo kaj spremeniti – kar pa je, razumljivo, nevarno. In tako je Ukrajina še naprej prostor, kjer se testirajo meje možnega. Ampak kot vedno: vse to bi bilo precej bolj tragično – če ne bi bilo tudi tako absurdno.
Kdo je novi predsednik Romunije?
Nicușor Dan, nekdanji župan Bukarešte, je bil 26. maja 2025 uradno potrjen kot novi predsednik Romunije, s čimer se je končala dolgotrajna politična kriza, ki jo je povzročila razveljavitev prejšnjih volitev zaradi domnevnih nepravilnosti in ruskega vmešavanja. Dan, neodvisni kandidat s preteklostjo v civilni družbi, je v drugem krogu premagal skrajno desničarskega kandidata Georgea Simiona s 53,6 % glasov.
Poraz Simiona, ki je znan po svojih protievropskih in pro-Trumpovskih stališčih, je bil v Bruslju sprejet kot olajšanje, saj je njegova morebitna zmaga vzbujala strahove glede nadaljnje usmeritve Romunije v EU in NATO. Kljub temu Simion ostaja vplivna figura v romunski politiki, saj njegova stranka AUR še naprej pridobiva podporo med volivci, nezadovoljnimi s tradicionalnimi strankami.
Mednarodni odzivi na Danovo zmago so bili večinoma pozitivni. Voditelji iz Francije, Ukrajine, Moldavije, Poljske in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen so mu čestitali za zmago. Nasprotno pa je Kremelj rezultate volitev označil za «čudne», pri čemer je izrazil nezadovoljstvo zaradi izključitve pro-ruskega kandidata Calina Georgescuja iz volilnega procesa. Kljub temu so se pojavile kritike glede njegove domnevne povezanosti z zunanjimi vplivi. Ameriški konservativni mediji, kot je Townhall, so ga označili za «trojanskega konja», ki ga podpira George Soros, ter opozorili, da bi njegova izvolitev lahko ogrozila strateške odnose med Romunijo in ZDA.
Dan je v preteklosti priznal, da je njegova organizacija prejela sredstva od Sorosove fundacije Open Society, čeprav je kasneje zanikal neposredno finančno podporo. Njegova zmaga je bila pozdravljena kot zmaga proevropskih sil, vendar ostaja vprašanje, kako bo njegova politika vplivala na notranjo stabilnost in zunanjepolitične odnose Romunije.
Zaradi njegovega poudarka na podpori Ukrajini in krepitvi vezi z EU in Natom, nekateri analitiki menijo, da bi lahko njegova politika prispevala k nadaljnji polarizaciji v regiji ter povečala napetosti z Rusijo.
Trump in Putin: Telefonska diplomacija
Carigrad: Pogajanja v senci jastrebov
Nepriljubljeno mnenje ruskega vojaka
Madžarska in Ukrajina na robu vojaškega spopada
2025-05-26 15:45:00 +0000 UTC | 2025-05-26-fokus-faktor-crnega | Geopolitika