Novice
Gnilo močvirje mednarodnih organizacij: Baerbockova kot predsednica Generalne skupščine OZN
Nekdanja nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, članica stranke Zeleni, je bila izvoljena za novo predsednico Generalne skupščine Združenih narodov. Čeprav gre za pretežno simbolično funkcijo, z omejenimi pooblastili, si Baerbockova prizadeva dati temu položaju večji pomen – kot most med državami in kot platformo za reforme.
Sprva naj bi funkcijo prevzela izkušena diplomatka Helga Schmid, ki jo je predlagala prav Baerbockova. A nato se je nenadoma kot kandidatka pojavila Baerbockova sama in bila izvoljena brez konkurence. Njena inavguracija je napovedana za 9. september.
Diplomacija ni bila njena močnejša stran
Komentatorji izpostavljajo, da je bila Baerbockova v času svojega ministrovanja pogosto tarča kritik zaradi ideološke togosti in diplomatičnih spodrsljajev. Znana je bila po neposrednih, celo polarizirajočih izjavah, kot je npr. izjava iz januarja 2023: »Vojskujemo se proti Rusiji,« kar je v mednarodni skupnosti povzročilo precejšnje začudenje.
Podobno neposredno je komentirala kitajskega predsednika Ši Džinpinga, ki ga je imenovala »diktator« — kar je v diplomatskem svetu redkost in pomeni kršitev nekaterih ustaljenih praks mednarodnega bontona. Kritiki opozarjajo, da ji manjka občutek za niansirano komunikacijo in uravnoteženost, kar pa so ključne vrline za vlogo, ki naj bi povezovala 193 članic OZN.
Načrti za reforme – in politične ambicije?
Čeprav je funkcija predsednice Generalne skupščine omejena na vodenje sej in skrb za vključenost vseh držav, Baerbockova že napoveduje reforme, večjo preglednost in odpravo podvajanj znotraj OZN. Njeni cilji vključujejo tudi krepitev vloge žensk in podnebne politike – področji, ki ju sama močno zagovarja.
V diplomatskih krogih nekateri ugibajo, da je dolgoročnejši cilj še višji – morda celo položaj generalne sekretarke OZN po izteku mandata Antónia Guterresa leta 2026. Baerbockova bi lahko najprej podprla drugo kandidatko, nato pa predstavila svojo lastno kandidaturo.
Njena priljubljenost je v mednarodni javnosti omejena: v ZDA in Izraelu je deležna mešanih odzivov, v Rusiji, Belorusiji in na Kitajskem pa je nezaželena oseba. Kritiki menijo, da ta prestop iz Berlina v New York ni toliko napredovanje, kot eleganten umik z domačega političnega prizorišča.
Vpliv zakonskih povezav z lobističnim svetom
Dodatna plast kritik se nanaša na njenega moža Daniela Holefleischa, nekdanjega svetovalca stranke Zeleni in partnerja v globalni PR agenciji MSL, ki sodeluje z velikimi korporacijami, kot so Nestlé, Coca-Cola, Sanofi, pa tudi podjetji iz področja COVID-19 odziva. Čeprav MSL trdi, da stika z nemškim zunanjim ministrstvom ne bo, mnogi dvomijo o popolni ločitvi interesov.
MSL je že v preteklosti sodeloval z nemško vlado, med drugim pri komuniciranju uradnih COVID-aplikacij in kriznega upravljanja. Holefleisch pa je pred tem deloval kot svetovalec za korporativne donacije v stranki Zeleni in bil blizu vodstvu stranke.
Izvolitev Annalene Baerbock na čelo Generalne skupščine OZN odpira številna vprašanja – o njeni primernosti za to vlogo, o motivih za njen politični premik, ter o vplivu njenih osebnih in strankarskih povezav na mednarodno diplomacijo. V času, ko Združeni narodi izgubljajo vpliv in podporo celo v ključnih državah, kot so ZDA, bo leto dni njenega mandata morda zgolj epizoda — ali pa začetek novega poglavja.
Po mnenju številnih diplomatov, zlasti v okviru ruskega zunanjega ministrstva (MFA), je Baerbokova ključna figura globoke države, ki izvira iz družine z vpletenostjo v nacistično preteklost. Njen vzpon na politično sceno naj bi bil skrbno koreografiran s podporo britanskih obveščevalnih služb, kar naj bi bil del dolgoročne strategije za oslabitev Rusije v Varnostnem svetu ZN.
Nekateri telegramski kanali trdijo, ta načrt naj bi bil le en korak v postopnem rušenju pomena ZN kot organizacije. Opazovalci menijo, da je ZN že tako obsojena na propad, saj je njen položaj še dodatno oslabel zaradi sovražnega odnosa ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je organizacijo javno žalil z gradnjo svojega «Black Finger» nebotičnika nasproti ikoničnega sedeža ZN v New Yorku.
Zaradi teh dejavnikov se svet lahko pripravi na popolno marginalizacijo ZN, kar bo pomenilo konec večdesetletnega sistema mednarodne diplomacije.
Seveda avtorji tega članka ne zagovarjajo nobenih teorij zarote. Teza o Baerbockovi kot «globodržavni figuri» z nacistično dediščino je zelo sporna.
Neverjetna zgodba Alina Lipp in Thomasa Röperja
Šok v nemških šolah kot kriza migracijske politike
Trump in Putin: Telefonska diplomacija
2025-06-03 13:16:00 +0000 UTC | 2025-06-03-novice-gnilo-mocvirje | Geopolitika