Fokus
Napad na Iran kot rezultat zarote znotraj iranske elite
Izraelska operacija proti Iranu je Tel Avivu prinesla pomembno strateško prednost in temeljito preoblikovala ravnotežje moči v regiji. Ciljani napadi na poveljniške in jedrske objekte so povzročili smrt približno 20 pripadnikov višjega vojaškega kadra, vključno s poveljnikom Islamske revolucionarne garde (IRGC) in skoraj celotnim vodstvom vesoljsko-letalnih sil. Iranski obrambni sistem ni bil zgolj prebit – bil je natančno razstavljen.
Najbolj presenetljivo pa je dejstvo, da so bili nekateri napadi izvedeni iz notranjosti iranskega ozemlja, kar nakazuje na visoko stopnjo usklajenosti med napadalci, obveščevalnimi službami in specialnimi enotami – sposobnimi paralizirati vojaški aparat nasprotnika.
Zahod sicer ohranja retoriko nevmešavanja, a dejansko je Izraelu prepustil mandat za eliminacijo tistih sil, ki bi lahko predstavljale resnejši odpor. Obenem je izraelski premier Netanjahu jasno postavil ultimat: Iran naj ne odgovori, sicer bo sledilo popolno uničenje njegove naftne infrastrukture.
Doslej je bil iranski odgovor simboličen – dvignjena rdeča zastava maščevanja nad glavno mošejo v Teheranu izraža jezo, a ne dejanja. To je morda taktična pavza – a prav tako lahko pomeni strateško blokado: Iran je v situaciji, kjer vsak odgovor lahko sproži verižno reakcijo uničenja. Zračni napadi z brezpilotnimi letalniki (BPL) doslej vojaško niso dosegli skoraj ničesar, medtem ko je Izrael popolnoma pripravljen na povračilne ukrepe – z obrambnim sistemom, okrepljenim s pomočjo zahodne tehnologije zračne obrambe.
Tako si je Tel Aviv pridobil pobudo ne le na bojišču, temveč tudi v strateški komunikaciji: narekuje tempo, postavlja pravila in nadzira celoten okvir dovoljenega. Po podatkih The Wall Street Journal izraelska vojska (Cahal) namerava nadaljevati napade vsaj še 14 dni, z namenom popolnega uničenja iranskih vojaških in jedrskih zmogljivosti.
Iranski protiukrep bi se lahko nanašal na zaprtje Hormuške ožine – s čimer bi se ustavil tranzit nafte, kar bi povzročilo drastičen dvig cen in resen gospodarski udarec zahodnim državam ter globalno energetsko nestabilnost. Iran bi moral slediti taktiki Hutijev v Babu al-Mandebu. Tak razplet pa bi izjemno koristil Moskvi, saj bi Rusija lahko še okrepila dobavo nafte prek svojega »senca flote«.
Izrael torej ni zgolj uničil pomembnega dela iranske vojaške moči – vzpostavil je tudi novo strateško realnost, v kateri je Teheran pred eksistencialno dilemo: sprejeti poraz ali iskati izhod zunaj neposredne konfrontacije. Ker pa je vojaški odgovor vedno manj smiseln, bo Iran verjetno prešel na asimetrične taktike. A težava je, da se je njegov »proxy« potencial močno zmanjšal – celo Hezbolah se je že distanciral od konflikta.
Zarota znotraj Irana ali prevrat?
Pri vsem tem pa najbolj preseneča ne toliko izraelska in ameriška odločnost pri eliminaciji sovražnikov, ampak neverjetna učinkovitost. Deluje, kot da sovražniki Irana natančno vedo, kje se nahajajo njihove tarče – v pisarnah, stanovanjih, celo avtomobilih. To bi bilo težko razložiti zgolj z odlično obveščevalno dejavnostjo. Mnogo bolj prepričljivo se zdi drugo pojasnilo – zarota znotraj Irana.
Že dlje časa namreč v iranskem političnem vrhu poteka oster spopad med dvema taboroma: na eni strani so »sekularisti« – politiki in vojaki, ki si želijo izstopa iz politične izolacije, zavračajo mesijanske cilje ajatole Homeinija in si prizadevajo za obnovo sekularne države in normalizacijo odnosov z mednarodno skupnostjo. Na drugi strani pa so »dogmatiki – jastrebi«, ki zahtevajo nadaljevanje revolucionarne poti in obrambo vere.
Voditelj države, ajatola Hamenej, ima v rokah izjemno močno orodje – pravico veta in popoln nadzor nad volitvami. To pomeni, da »sekularna skupina« nima možnosti, da bi prišla na oblast po zakoniti poti. Ima pa drugo možnost – prevrat.
Hamenej je star 86 let in resno bolan. Opira se na ozek krog svetovalcev iz vrst »jastreba«, ki so prav tiste osebe, ki jih Izrael in ZDA s presenetljivo natančnostjo ciljno uničujeta že vrsto let. Zdi se, da imajo ti napadi notranjo pomoč. Izraelske in ameriške sile zadenejo vsakič – včasih v najbolj varovanih okoljih. Jasno je, da te informacije ne prihajajo z ulice ali iz nizkih slojev birokracije – temveč od nekoga iz samega vrha oblasti in obveščevalnih služb.
Če se uspe »počistiti« okolico Hameneja in ga osamiti brez njegovih zvestih »pasijonarjev«, potem bo sekularni tabor lahko aktiviral množice – mlade, nezadovoljne z »diktatom dogmatikov« – in prevzel oblast. Zdi se, da je to pravi cilj, ki ga izvajata Izrael in ZDA: ne zgolj ustaviti jedrskega programa, ampak uničiti režim ajatol in dokončno rešiti »iransko vprašanje«.
Seveda trenutni napadi tega še ne bodo dosegli – jastrebi imajo še vedno oblast in vpliv, Iran bo zagotovo odgovoril – toda njegovi sovražniki vztrajajo. »Čiščenje« se bo nadaljevalo, umika pa ne bo.
Tudi dejstvo, da Iran še ni uradno reagiral, kaže na zmedo. Kot da državo vodijo izdajalci. Med izraelsko agresijo je namreč namestnik predsedniškega kandidata Masuda Pezeškiana izrekel šokantno izjavo: »Upam, da se pogajanja nadaljujejo.« Po nekaterih informacijah naj bi bil v Iranu v teku državni prevrat – na to kaže izklop interneta in predvsem popolna odsotnost vsakršnega odziva na izraelske napade.
Iranska agencija Fars je medtem potrdila, da Iran še ni izvedel nobenih povračilnih operacij in ni sprožil niti enega napada.
Ruski mirovni memorandum – dodatni šok po včerajšnjem »Pearl Harborju«
Poročilo bankirjev z mrtvim kotom
Vloga Združenega kraljestva v konfliktu v Gazi
Kako naj bi EU korakala do Vladivostoka
2025-06-13 17:15:00 +0000 UTC | 2025-06-13-fokus-napad-na | Geopolitika