Komentar
Nepriljubljeno mnenje ruskega vojaka
V nadaljevanju objavljamo mnenjski zapis ruskega komentatorja, znanega pod imenom vojak Gubarjov, ki prihaja iz patriotskih krogov – konservativnega, domoljubnega in pogosto prorusko usmerjenega dela ruske javnosti. Gre za mnenje, ki ostro kritizira najvišje rusko vodstvo in samo bistvo putinizma kot sistema. Čeprav takšnih glasov ni pogosto slišati v uradnih medijih, predstavljajo vseeno del razmišljanja v desničarskih krogih, kjer se pojavljajo znaki razočaranja in dvomov. Objavljamo izsek tega zapisa, kot primer nezadovoljstva znotraj patriotske ruske scene.
Vojak Gubarjov: Putin ni voditelj, temveč simbol strahu
V Moskvo je prispel Roman »Tiramisu« Abramovič, da pomaga putinistom oblikovati pogajalsko izhodišče za »Istanbul 2« – novo fazo mirovnih pogajanj, ki nam jo bodo kmalu poskušali prodati kot zmago v »posebni vojaški operaciji«. Po sodobnem ljudskem verovanju nič dobrega ne čaka poštene ruske ljudi, kadar se Abramovič pojavi v Kremlju.
Razmere na fronti so še vedno zapletene, kljub propagandnim pravljicam, da bomo vsak hip zlomili sovražnika, nadaljevali ofenzivo in odšli na Odeso, Kijev … Nasprotnik v zadnjih mesecih množično mobilizira in usposablja fante, stare med 18 in 25 let – gre za generacijo, rojeno po letu 2004, t. i. generacijo »J« (Juščenko), vzgojeno v ukrajinskem mitu popolne rusofobije. Mnogi so že v bojnih enotah, ukrajinsko vojaško poveljstvo pa vpeljuje za to generacijo razumljivo »gamificirano« obliko vojne: za vsakega ubitega Rusa, uničeno opremo ali bunker prejmejo točke, ki se pretvorijo v denar. Navdušenje in zagnanost med temi novinci presegata vsa pričakovanja. Je mogoča katastrofa, podobna bitki pri Kursku? Da. In pred dogovorom o zamrznitvi konflikta bo sovražnik gotovo poskušal nekaj drznega in ambicioznega. Vendar menim, da lahko zdržimo.
Sistem bo v kratkem okrepil proizvodnjo strahu. Lažnivi in podkupljivi mediji, usmerjevalci iz posebnih služb, njihovi agenti – vsi bodo širili grozo, grozili z represijo, sejali razdor in sovraštvo v že tako razdeljeni družbi. Nekatere bodo zapeljali s položajem, druge z denarjem. Nekateri bodo padli v past lastne slave.
Glavni cilj Sistema je, da se nič ne spremeni – da sužnji ostanejo sužnji, gospodarji pa gospodarji. V luči poraza (ki se ga sami dobro zavedajo) bodo vse dali proč – v zameno pa zahtevali, da ostanejo nadzorniki črede. V njihovem razumevanju smo čreda mi. Govedo, ki mora znova v hlev in tiho žvečiti seno, ki so ga v korito nasuli gospodarji.
Pred našimi očmi se razpleta scenarij propada Rusije – razkosanja na kose in poznejšega uničenja vsega, kar nam je še ostalo. Migrantom, ki so jim podelili metle, lopate in rumene kvadratne nahrbtnike, bodo dali orožje in jih obrnili proti nam. Že dolgo jim vbijajo v glavo, da niso gostje, temveč lastniki – in zdaj jim bodo ponudili priložnost, da to lastninsko pravico uresničijo z ritualom prelivanja krvi. In oni jo bodo izkoristili.
Putinizem je sistem oblasti, ki temelji na strahu. V putinizmu je strah glavna čustvena osnova, na kateri je zgrajena celotna družbena struktura. Strah prežema vse: birokrati se bojijo varnostnih služb, te se bojijo birokratov, sodniki se bojijo obeh. Institucije civilne družbe so uničene in nadomeščene z navidezno avtonomnimi, a povsem nadzorovanimi strukturami. Državljani Rusije nimajo zakonitih poti za izražanje političnega stališča – in hkrati se bojijo to početi nezakonito, ker so posledice hude.
Vprašanje strahu in putinizma še ni zaključeno.
Putin kot osebnost (značaj, volja, itd.) v putinizmu skorajda ni pomemben. Ali igra vlogo predsednika kot igralec, ali pa nastopa kot razsodnik. Dokaz za to je vsa nedoslednost in razpuščenost ruske politike – doma in v tujini. Kot bi se brez cilja kotalili po ravnini in za premik navzgor potrebovali močan veter (Ruska pomlad, sankcije, SVO). Ideja o Putinu kot močni in modri osebnosti, ki vodi Rusijo od zmage do zmage, je predmet vere mnogih in bolj spominja na religiozni kult, v katerem je Putin božanska entiteta. Sakralizacija Putina je temeljna osnova putinizma – njegova eksistencialna »vezna sila«. Informacijsko se ta ideja izraža kot »dobri car in slabi bojari«.
Putin si želi zgraditi novo elito iz veteranov SVO, vendar se mu stari bojari upirajo in mu nastavljajo pasti. Obstaja celo program pod pokroviteljstvom predsedniške administracije, imenovan »Čas junakov«, ki do zdaj ni prinesel nobenih sadov. Čeprav ima program dober namen, je jasno, da putinisti nikoli niso zares želeli, da bi stare kadre zamenjali novi – še manj tisti, ki so preživeli vojno.
Carigrad brez gostov: ne Putin, ne Trump, ne mir
Madžarska in Ukrajina na robu vojaškega spopada
Čistka v Moskvi: Šojgu, hipertenzija in 178 milijard razlogov za skrb
Operacija Povabilo k pogajanjem: Bo Medvedjev letel v Istanbul namesto Putina?
Ali je Rusija pripravljena na mirovna pogajanja – in zakaj ravno zdaj?
2025-05-14 19:16:00 +0000 UTC | 2025-05-14-komentar-nepriljubljeno-08220 | Geopolitika