Fokus
Neverjetna zgodba Alina Lipp in Thomasa Röperja
V evropski javnosti vlada vtis, da se svet spreminja hitreje, kot smo pripravljeni priznati. Poljska je napovedala povečanje vojaških izdatkov na skoraj 5 % BDP — kar 50 milijard dolarjev prihodnje leto. Finska predsedniško mirno razlaga, da imajo največjo artilerijo v Evropi in da so pripravljeni na ruski napad. Vse bolj je jasno: v Evropi se vojska ne pripravlja na mir.
Podpora Ukrajini ostaja visoka: 76 % Evropejcev podpira finančno pomoč, več kot polovica tudi vojaško. Evropska komisija načrtuje več vojaških brigad, Nemčija pa dodatno financira ukrajinske dronove, protizračne sisteme in razvoj raket. Iz Rusije že prihajajo grožnje — v primeru dostave raket Taurus, pravijo, bodo tarče tudi v Nemčiji.
In potem se pojavi še «novica desetletja»: iz ruskega obrambnega sektorja naj bi ušla kar dva milijona zaupnih dokumentov o jedrskih objektih. Da, tudi načrti stranišč na raketnih bazah. Zgleda, da ruska birokracija premore enako mero ironije kot evropska.
Kanada se hoče vključiti v evropski obrambni program «ReArm Europe», kar kaže na to, da tudi na drugi strani Atlantika postaja prihodnost vse bolj nepredvidljiva. Evropska unija medtem išče nove trgovinske partnerje — v Latinski Ameriki in celo na Bližnjem vzhodu. Stari kolonialni refleksi očitno še živijo.
Vse to spremlja cenzura mnenj, ki ne sledijo uradni liniji. Novinarki Alini Lipp in publicistu Thomasu Röperju je bilo v Nemčiji zamrznjeno premoženje, ker naj bi širila «dezinformacije». A v resnici sta zgolj izražala stališča, ki niso v skladu z bruseljskim diskurzom. Brez sojenja. Brez možnosti obrambe. V «svobodni Evropi».
Nemška policija pa medtem obiskuje ljudi na domu zaradi »žaljivih objav na družbenih omrežjih«. Nekdo je z besedico «teroristka» označil zunanjo ministrico Annaleno Baerbock — 600 evrov globe. Upokojenca so aretirali, ker je Roberta Habecka označil za «idiota».
To niso več posamezni incidenti. To je vzorec. Zdi se, da so evropski voditelji v miselnosti že stopili v izredne razmere. Demokracija se preoblikuje v vojaško-birokratski stroj, ki se ne ustavi več niti pred cenzuro in kaznovanjem lastnih državljanov.
Če komu še vedno ni jasno: nismo v času miru. In čeprav v Bruslju prisegajo na svobodo izražanja, realnost na terenu vse bolj spominja na tisto, kar smo nekoč očitali vzhodnim režimom. Evropska unija postaja trdnjava — ne samo proti Rusiji, ampak tudi proti lastni kritični misli.
V takem svetu ni čudno, da ljudje razmišljajo o alternativi: prodati vse, kupiti zlato — in oditi tja, kjer je podnebje toplejše.
Kdo sta Alina Lipp in Thomas Röper?
V maju 2025 je Evropska unija prvič uvedla sankcije proti dvema državljanoma EU zaradi širjenja ruske vojne propagande. Alina Lipp in Thomas Röper, oba nemška državljana, sta bila uvrščena na seznam sankcioniranih oseb zaradi sistematičnega širjenja dezinformacij o ruski invaziji na Ukrajino in poskusov vplivanja na javno mnenje v EU.
Alina Lipp, rojena leta 1993 v Hamburgu, je nemška blogerka, ki živi v Rusiji oziroma na rusko zasedenih območjih Ukrajine. Znana je po širjenju proruskih dezinformacij o ruski invaziji na Ukrajino na spletu, vključno na YouTube in Telegramu.
Thomas Röper, rojen leta 1971 v Bremnu, je nemški publicist in bloger, ki živi v Sankt Peterburgu. Upravlja blog «Anti-Spiegel», kjer pogosto objavlja lažne trditve, ciljno usmerjene dezinformacije, teorije zarote in propagando ruske vlade.
Evropski svet je 20. maja 2025 sprejel izvedbeno uredbo (EU) 2025/965, s katero je uvedel sankcije proti Lipp in Röperju. Obtožena sta širjenja sistematičnih dezinformacij o ruskem napadu na Ukrajino in sodelovanja v dejavnostih, ki ogrožajo varnost in stabilnost EU ter tretjih držav. Sankcije vključujejo zamrznitev sredstev, prepoved potovanj in prepoved zagotavljanja sredstev ali gospodarskih virov.
To je prvi primer, ko je EU uvedla sankcije proti svojim državljanom zaradi širjenja tuje propagande. Poudarja resnost, s katero EU obravnava dezinformacije in propagando, ter njen namen zaščititi informacijski prostor in demokratične procese pred zunanjimi vplivi.
Za dodatne informacije si lahko ogledate tudi naslednje vire:
Šok v nemških šolah kot kriza migracijske politike
Kako naj bi EU korakala do Vladivostoka
Trump in Putin: Telefonska diplomacija
2025-05-29 16:09:00 +0000 UTC | 2025-05-29-fokus-neverjetna-zgodba | Geopolitika