Komentar
Poročilo bankirjev z mrtvim kotom
Analitiki banke JPMorgan Chase so v svojem nedavnem poročilu napovedali, da se bo vojna v Ukrajini do konca drugega četrtletja leta 2025 zamrznila. Njihova logika je preprosta: vsem vpletenim akterjem zmanjkuje virov. Evropa je izčrpala svoje zaloge orožja, Ukrajina razpoložljiv kader za mobilizacijo, Združene države potrpljenje, zavezništvo NATO pa enotnost. V takšnih razmerah, menijo avtorji poročila, bi si morali vsi akterji vzeti premor – če že ne končati vojne, pa jo vsaj ustaviti.
A zakaj naj bi si Rusija sploh želela ustavitve?
Prav tukaj se za avtorje začnejo resne težave. Njihova glavna teza pravi, da Rusija ni sposobna trajnostnega napredovanja. Po njihovih izračunih bi ob trenutnem tempu ofenzive potrebovala kar 118 let, da bi zavzela celotno ozemlje Ukrajine. Sledijo sklepi, ki temeljijo na tipični poslovni logiki: če se po treh letih stroški povečujejo, rezultat pa ostaja majhen, je projekt pač treba zapreti, obračunati izgube in končati z investicijami.
A tu se bankirji motijo. Za Vladimirja Putina to ni projekt. To je vprašanje prestiža, avtoritete in zgodovinske misije. Tu ne gre za donosnost, temveč za »besedo moža«. Zanj so vsi predlogi za pogajanja past, ki odvrača od cilja. Tudi morebitna ustavitev vojne na črti trenutne fronte ne pomeni miru – pomeni zgolj preložitev t. i. »končne rešitve ukrajinskega vprašanja« za nekaj let.
Kljub temu pa je struktura poročila JPMorgan zanimiva, saj predstavi, kaj si Putin želi in čemur nasprotuje. Nasprotuje vstopu Ukrajine v NATO, jedrskemu orožju na njenem ozemlju, prisotnosti tujih vojakov, vojaški pomoči Zahoda, velikemu številu ukrajinskih sil in sodobnemu orožju. Na drugi strani si želi priznanja ruske oblasti nad Krimom in štirimi drugimi regijami, veta Rusije pri prihodnjih varnostnih jamstvih za Ukrajino, prepovedi vaj Nata v Vzhodni Evropi, zmanjšanja ameriške vojaške prisotnosti v EU, odprave sankcij in vračila diplomatske lastnine v ZDA.
Jasno je, da bodo nekateri od teh ciljev morda uresničeni, drugi pa ne. Po mnenju avtorjev bosta odločilna dva dejavnika: kako zadovoljen bo Kremelj z izkupičkom in kako zanesljive bodo varnostne garancije za Ukrajino – ne le na papirju, ampak v praksi. Šibkejše kot bodo garancije, več bo Rusija od Ukrajine zahtevala.
Glede na kombinacije teh dejavnikov JPMorgan opredeljuje štiri možne scenarije razvoja dogodkov. Prvi je »korejski« model, pri katerem bi evropske sile igrale vlogo varovalke, ZDA bi nudile obveščevalno podporo in garancije za obrambo, Ukrajina pa bi obdržala okoli 80 % ozemlja. Obnova države bi potekala s pomočjo zamrznjenih 300 milijard dolarjev ruskega premoženja. Čeprav je ta možnost za analitike najugodnejša, se jim zdi malo verjetna.
Drugi scenarij je »izraelski« model, pri katerem bi Ukrajina ostala v vojni pripravljenosti, z nenehno zahodno pomočjo, a brez vstopa v NATO. V takem primeru bi vojna ostala stalna grožnja, vojaški spopadi pa bi se lahko obnovili čez nekaj let.
Tretji scenarij, ki se mu pripisuje kar 50-odstotna verjetnost, je »gruzijski« model. V tem primeru bi se pomoč Zahoda postopoma zmanjševala, Ukrajina bi zašla v gospodarsko stagnacijo in začela drseti proti Rusiji, izgubila bi smer evropskih in severnoatlantskih integracij. Ne bi šlo za kapitulacijo v klasičnem smislu, temveč za počasno poraz brez simbolike, brez vojske in brez parol.
Zadnji, četrti scenarij, je »beloruski«. Po njem bi se Združene države povsem umaknile, Evropa bi pokazala, da sama ni kos situaciji, Rusija pa bi zahtevala kapitulacijo. Ukrajina bi v tem primeru izgubila suverenost. To je – po mnenju avtorjev – cilj, h kateremu teži Kremelj.
Putin: Kje je moj denar?
Bankirji pa pri tem spregledajo nekaj ključnih vprašanj. Najpomembnejše je vprašanje zamrznjenih 300 milijard dolarjev ruskih sredstev. Če bi Madžarska poleti zavrnila podaljšanje sankcij, bi se ta denar lahko vrnil v Moskvo. V Kremlju je prepričanje, da se ne bo vrnilo le v celoti, ampak tudi z obrestmi. To zaupanje se razteza tudi na ostala zasežena sredstva – jahte, palače, vile in bančne račune po zahodnih državah. Rusija bo vztrajala pri vračilu tega premoženja z vsemi sredstvi.
Drug pomemben element, ki ga poročilo ne naslavlja dovolj, je vprašanje obnove Ukrajine. Pa tudi militarizacija Evrope kot posledica šoka leta 2022 zaradi ruskega vdora in morebitnega novega šoka leta 2025, ki bi ga lahko sprožila politika Donalda Trumpa in J. D. Vancea.
Najbolj presenetljivo pa je, da v poročilu sploh ni scenarija nadaljevanja vojne. Medtem ko ruske sile napredujejo na določenih frontah in obstreljujejo ukrajinska mesta z raketami in droni, strategija temelji na izčrpavanju vojske in prebivalstva. Medtem ko Ukrajina tone, se Evropa preoblikuje. Nemčija, Skandinavija, Poljska in Francija gradijo svoje vojske in oživljajo vojaško-industrijske komplekse. Združene države se ukvarjajo s političnimi in finančnimi krizami. Kitajska medtem išče poti v Evropo mimo Rusije. A paradoksalno – zdaj, ko Evropa ponovno oborožuje, postaja tudi sama vse bolj odvisna.
Svet se pripravlja na naslednji spopad, a bistvo je, da je prihodnji scenarij že jasen. Ko bo Ukrajina povsem izčrpana in uničena, Evropa pa okrepljena in militarizirana, se bo začela nova faza: zaprtje dostopa do Baltskega in Črnega morja. Odziv Moskve bo nova »posebna vojaška operacija«, tokrat v baltskih državah. In potem se bo vse začelo znova. Evropske države v tem trenutku nimajo prave možnosti, da bi se zoperstavile pogojem, ki so jih prav same pomagale ustvariti.
Trump in Putin: Telefonska diplomacija
Carigrad: Pogajanja v senci jastrebov
Nepriljubljeno mnenje ruskega vojaka
Carigrad brez gostov: ne Putin, ne Trump, ne mir
Madžarska in Ukrajina na robu vojaškega spopada
2025-05-28 07:35:00 +0000 UTC | 2025-05-28-komentar-porocilo-bankirjev | Geopolitika