Fokus
Napad je v prvi vrsti politična operacija. Njegovi cilji s Po znanih podatkih so bile na bazah Belaja in Olenja uničene ali močno poškodovane:
- 5 letal tipa Tu-95MS
- 2 letali tipa Tu-22M3
- 1 transportno letalo An-12
Usoda letal na drugih napadenih lokacijah ni znana, a rusko ministrstvo za obrambo trdi, da so napade v regijah Ivanovo, Rjazan in Amur uspeli odbiti.
Reakcije in posledice
Politični analitik Sergej Markov opozarja, da so izgube strateškega letalstva pomembne in da bi Rusija po lastni jedrski doktrini lahko tak napad štela kot razlog za uporabo jedrskega orožja. V Kremlju trenutno potekajo krizna posvetovanja o možnem odgovoru na napad na letalsko bazo Olenja, sabotaže na železniški infrastrukturi ter napad na vojaško enoto pri Irkutsku. Ruska delegacija je kljub napetostim odpotovala v Istanbul, kjer naj bi potekal drugi krog pogajanj – vendar je vsebina teh negotova.
Putin je vso noč prejemal poročila FSB in Ministrstva za izredne razmere o napadih v regijah Kursk in Brjansk. Po neuradnih informacijah poteka sestanek, na katerem odločajo o odzivu Rusije. Pravno gledano bi Moskva lahko napad razglasila kot povod za vojno proti Ukrajini, celo z možnostjo povračilnega jedrskega napada – vendar se zdi takšen scenarij malo verjeten.
Guverner Murmanske regije Čibis je potrdil, da so droni prileteli iz prikritega izhodišča – tovornjaka, parkiranega na bencinski črpalki v Oleniogorsku. Ukrajinski mediji poročajo, da se operacija, v kateri so FPV-droni lansirani iz maskiranih tovornjakov, imenuje »Pajčevina«.
Podobna taktika je bila uporabljena tudi v Sibiriji – v mestu Usolje-Sibirskoje (regija Irkutsk), kjer je vojaško bazo napadlo vsaj 20 dronov. To je bila prva množična dronska ofenziva v tem delu Rusije. Po besedah guvernerja Kobjzeva je tarča bila vojaška enota v naselju Srednji, eden od dronov pa je zadel zapuščeno stavbo v kraju Novomaltinsk.
Ukrajinsko veselje in ruska zaskrbljenost
Ukrajinski viri slavijo operacijo kot izjemno učinkovito glede na razmerje med stroški in škodo. Eden od FPV-dronov stane približno 300 do 600 dolarjev, medtem ko en moderniziran bombnik Tu-95MS stane več kot 100 milijonov dolarjev – torej gre za več kot 100.000-kratno razliko.
Po informacijah insajderjev naj bi v Kremlju odločali tudi o možni aktivaciji »Orehovega protokola«. Govori se tudi o morebitnem javnem nagovoru Putina ukrajinskemu prebivalstvu.
Ukrajinski kanali, kot je »Legitimni«, opozarjajo, da bo Kremelj ta napad morda razumel kot grožnjo jedrski varnosti in bo želel odgovoriti z demonstracijskimi ukrepi. Kanal »Ze Rada« celo trdi, da se pripravlja hud povračilni napad in da bo Rusija morda uradno razglasila vojno Ukrajini. Pojavile so se tudi govorice o vključitvi vojakov Severne Koreje v spopade.
Širši kontekst
Nekateri ruski mediji poudarjajo, da ima strateško letalstvo le Rusija in ZDA – in spomnijo, da so bili napadi na Olenjo že prej, tudi s smeri Norveške. Pred tremi dnevi je britanski specialci treniral na Špicbergih. Politični komentator Markov pravi, da bi si Zahod in Zelenski želela, da bi Rusija uporabila taktično jedrsko orožje – saj bi to povzročilo globalno politično izolacijo Moskve.
Kljub napetostim se pogajanja nadaljujejo. Ruska in ukrajinska delegacija sta se sestali v Istanbulu.
Vojna se prepisuje
Čeprav gre za odmevno akcijo, strateškega vpliva na potek vojne nima. Strateško letalstvo je pri sedanjem ruskem vojaškem delovanju drugotnega pomena, jedrska triada pa ostaja večinoma nedotaknjena – ključni nosilci ostajajo podmornice in raketne enote. Letala, kot je Tu-95, bi bila morda uporabna v vojni na oddaljenih območjih (npr. proti ciljem blizu Avstralije), a danes Rusija nima takšnih ambicij.
Napad je v prvi vrsti politična operacija. Njegovi cilji so: ponižanje Rusije in Putina osebno, prikaz ranljivosti ruskega obrambnega sistema, psihološka destabilizacija ruskega samopodobe pred pogajanji in mrebitna sabotaža pogajalskega procesa. Obstajajo trditve, da je bila operacija pripravljana leto in pol, ključna faza pa naj bi se pričela sočasno z začetkom istanbulskih pogajanj. Po tej razlagi je bil čas napada izbran namenoma – kot sporočilo in poskus blokade diplomatske rešitve.
Napad ukrajinskih FPV dronov na strateške bombnike je pomemben premik v sodobnem vojskovanju. Ruska dolgodoletna doktrina, ki strateški zračni sili pripisuje varnost v globoki zaledni coni, je bila s tem predrta. Večmilijonska letala naj bi onesposobili droni, ki stanejo nekaj tisoč evrov in so bili izstreljeni s kamufliranih vozil daleč za frontno črto. Ne gre zgolj za taktični uspeh, ampak za simbolno in operativno ponižanje, saj tovrstni napadi dokazujejo, da zanesljivost zračne premoči ni več samoumevna.
V zgodovinskem smislu to ni druga Pearl Harbor, a ima podobno težo kot opozorilo. Napad ni uničil zračne flote, niti ne pomeni začetka nove fronte, vendar zadene v srž strateške paradigme – ideje, da so nekateri sistemi (kot nosilci jedrskega orožja) zaradi svojega pomena avtomatsko varovani in nedotakljivi. Ta dogodek pa postavlja vprašanje, ali so jedrske sile res nedotakljive, če jih lahko s preprosto tehnologijo ogrozijo majhne skupine s taktično iznajdljivostjo. S tem se zamaje ne le ruska samozavest, temveč tudi verodostojnost jedrskega odvračanja v očeh opazovalcev, kot sta Kitajska ali ZDA.
Zgodovinsko gledano imamo pred sabo trenutek, ko tehnologija nepričakovano preseže doktrino – kot so to bili tanki v prvi svetovni vojni, blitzkrieg leta 1939 ali brezpilotniki v Gorskem Karabahu. Rusko vojaško vodstvo bo zdaj prisiljeno sprejeti, da je zaledje ranljivo in da bo moralo prenoviti svoj koncept strateške zaščite. Hkrati pa dogodek sproža nelagodje tudi zaradi možnosti eskalacije – ker strateški bombniki niso zgolj orožje, temveč simbol nacionalne moči. Napad nanje lahko vodi v nenadzorovano zaostrovanje, saj se doktrine pogosto odzovejo hitreje kot politika.
Poročilo bankirjev z mrtvim kotom
Trump in Putin: Telefonska diplomacija
Carigrad: Pogajanja v senci jastrebov
Nepriljubljeno mnenje ruskega vojaka
Carigrad brez gostov: ne Putin, ne Trump, ne mir
2025-06-01 19:42:00 +0000 UTC | 2025-06-01-fokus-ruski-pearl | Geopolitika