Fokus
Uber, Prevoz.org in tiha kapitulacija javnega prometa
Kako postati Uber voznik v Sloveniji
- Obišči https://www.uber.com/si/en/drive/?city=ljubljana in izberi možnost «Sign-up to drive».
- Registriraj se z osnovnimi podatki (ime, e-naslov, številka telefona).
- Pripravi potrebne dokumente:
- veljavno vozniško dovoljenje,
- potrdilo o nekaznovanosti,
- prometno dovoljenje vozila,
- zavarovanje za prevoz potnikov,
- davčna številka in morebitna registracija dejavnosti.
- Vozilo mora ustrezati Uber standardom (letnik, stanje vozila).
- Opravi pregled vozila in preverjanje dokumentov.
- Ko si odobren, naloži Uber aplikacijo in lahko začneš voziti.
Kako uporabljati novi Prevoz.org (kot potnik)
- Obišči prevoz.org in najdi prevoz, ki ti ustreza (datum, relacija).
- Klikni oranžni gumb «Rezerviraj» (ne klikaj na «Pogovor» – skoraj nihče ne uporablja tega).
- Če voznik potrdi tvojo rezervacijo, se ti prikaže njegova GSM številka.
- Po potrditvi mu pošlji SMS, da se dogovorita za podrobnosti.
- Prevoz.org bo kmalu uvedel plačljivo uporabo, zato izkoristi zadnje dni stare dobre brezplačne verzije, upamo, da kmalu pride kakšna alternativa.
Komentar
Uber končno v Sloveniji
Po letih pričakovanj, zadržkov in razprav je Uber uradno vstopil na slovenski trg. Ameriški tehnološki velikan, ki je spremenil podobo urbanega prevoza po svetu, je začel delovati tudi v Sloveniji – v Ljubljani in Mariboru, z načrti za širitev. Vlada je pred tem prilagodila zakonodajo, ki zdaj omogoča, da storitve, kot je Uber, zakonito poslujejo z vozili in vozniki, ki niso tradicionalni taksisti, a izpolnjujejo določene pogoje.
Slovensko Ministrstvo za infrastrukturo je Uberjev prihod predstavilo kot dobrodošlo dopolnitev obstoječe ponudbe in kot korak k digitalizaciji mobilnosti. Za uporabnike to pomeni možnost naročila prevoza prek aplikacije, brez potrebe po klicanju taksija ali dogovarjanju o ceni. Za voznike pa domnevno prinaša nove možnosti zaslužka – a za kakšno ceno?
Vzporedno z Uberjevim prihodom je v Sloveniji prišlo še do ene pomembne spremembe: platforma prevoz.org, ki je bila več kot desetletje brezplačna in neformalna alternativa javnemu prevozu in taksijem, je spremenila način delovanja. Uporabniki zdaj voznika ne morejo več neposredno kontaktirati – telefonska številka je vidna šele, ko voznik potrdi, da je prevoz sploh na voljo. Pojavljajo se tudi govorice, da bo kmalu uveden sistem naročnin oziroma plačila za uporabo platforme. Na ta način se še zadnji ostanek svobodnejše, decentralizirane prakse skupinskega prevoza digitalizira, nadzoruje in monetizira.
Prevozi, kot je vožnja iz Ljubljane do Kopra za 6 evrov, postajajo vse težje izvedljivi. Ne le zaradi rastočih stroškov goriva, ampak tudi zaradi tega, ker se večina informacij in odločitev vse bolj prenaša iz rok ljudi v roke platform.
Uber kot digitalni imperialist
Uber je paradigma. V imenu “inovacije” širi svojo infrastrukturo na način, ki deprofesionalizira voznike, spodkopava delavske pravice in centralizira nadzor nad prevozom. Pod krinko podjetništva so vozniki v resnici prekarni delavci brez osnovnih pravic, odvisni od algoritma, ki določa cene, razdalje, prioritetne stranke in celo izključenja iz platforme.
V času, ko so »ciganski taksiji« – nekoč kaotični in neregulirani – že davno izginili, Uber prinaša novo obliko nevidne kontrole. Zunaj je vse videti urejeno, aplikacija je pregledna, vožnja brez gotovine, a resnica je, da voznik nima skoraj nobene pogajalske moči. Pogoji dela, zaslužki in tudi možnost dela so podrejeni ameriški platformi, ki se ne odziva na lokalne potrebe, temveč globalni dobiček.
Gre za fenomen, ki ga raziskovalci poimenujejo kot infrastrukturna moč platform. Uber ne poseduje klasične oblike moči z neposrednim pritiskom na zakonodajalce – čeprav se pogosto posluži tudi lobiranja – temveč moči, ki izhaja iz njegove vloge posrednika. Ko je enkrat vzpostavljena infrastruktura (aplikacija, navade uporabnikov, voznikov, algoritmi), postane skoraj nemogoče živeti brez nje – in tako lahko tudi pogojuje, kako družba deluje.
Prevoz.org in tiha kapitulacija
Nekateri pravijo, da je bil Prevoz edino, kar je v Sloveniji dobro delovalo. Preprosta platforma, ki je povezovala ljudi brez vmesnih stroškov, v duhu zaupanja in neposrednosti. Spremembe v zasnovi platforme, ki sočasno z Uberjevim prihodom uvajajo postopno omejevanje neposredne komunikacije, niso zgolj tehnične izboljšave, temveč simptom večjega trenda.
Digitalna centralizacija pomeni, da se večino informacij – kdo se s kom poveže, koliko voženj je bilo opravljenih, kako pogosto kdo vozi – zdaj nadzoruje in potencialno monetizira. In čeprav so še vedno v ospredju fraze, kot so »prijazno do uporabnika« in »večja varnost«, je jasno, da gre za poskus, da se ta doslej neprofitna storitev spremeni v digitalno podjetje po zgledu Uberja.
Ob vsem tem je pomembno poudariti, da Uber in prevoz.org ne tekmujeta z udobnim in učinkovitim javnim prometom, temveč ga nadomeščata – ker ga ni. Slovenske železnice imajo omejen doseg, avtobusne linije se ukinjajo ali so prepočasne, cenovno neučinkovite ali nepovezane. Tako Uber in digitalni prevozi zapolnjujejo praznino, ki bi morala biti v domeni države.
Uberjev prihod v Slovenijo ne pomeni zgolj »še ene možnosti mobilnosti«, temveč znak, da tudi pri nas pospešeno vstopamo v dobo platformne ekonomije, kjer je vsak vidik vsakdanjega življenja potencial za monetizacijo. Istočasno z zatonanjem neprofitnih alternativ in razpadanjem javnih storitev postaja jasno, da prava bitka ne poteka med aplikacijami, temveč med dvema pogledoma na svet: ali je mobilnost pravica?
Zmaga brez pozornosti: 9. maj v središču Ljubljane
2025-05-21 09:33:00 +0000 UTC | 2025-05-21-fokus-uber-09751 | Geopolitika